Sakralna dediščina
Občina Kanal ob Soči se ponaša z bogato sakralno dediščino. V občini se nahaja preko dvajset cerkva iz različnih zgodovinskih obdobij. Sakralni objekti so ne le verska središča, temveč tudi pričevalci zgodovine in umetnosti, ki bogatijo podobo tega slikovitega prostora.

Cerkev Marijinega Vnebovzetja
Cerkev stoji na mestu, kjer je nekoč stala romanska cerkev. Tristrano sklenjeni prezbiterij z zvezdastim rebrastim obokom naj bi bil najstarejši tega tipa v Sloveniji.

Marijino Celje
Svetišče se v zgodovini prvič pojavi leta 1325 z nazivom »De S. Zenone de supra Judrium« in kasneje v letu 1344, »Sancti Zenonis in Sclauonibus«.

Cerkev sv.Jurija v Desklah
Današnja cerkev je bila zgrajena leta 1928. Baročni oltar ima v središču figuro sv. Jurija, ki je delo goriškega kiparja Giovannija Battiste Novellija. V prezbiteriju in ladji so freske, ki so delo akademskih slikarjev Humeka in Slapernika.

Cerkev Marije Snežne
Cerkev ima na sklepniku zapisano letnico 1515, kar dokazuje, da smo v letu 2015 beležili 500. obletnico od njene dograditve. Domneva se, da je to najstarejša božjepotna cerkev v Soški dolini. Sem so prihajali romarji iz Furlanije in Benečije, ki so jim domačini pravili "Lahi".

Cerkev Sv. Tomaža
Cerkev sv. Tomaža je podružnica župniji Kal nad Kanalom. Cerkvica, zgrajena v gotskem stilu, je bila postavljena konec 15. stoletja tik nad vasjo Koprivišče.

Cerkev Sv. Ahaca
Podružnična cerkev sv. Ahaca sodi med zanimivejše podeželske arhitekturne in umetnostno zgodovinske spomenike na Primorskem. Obdana z obzidjem in pokopališčem, stoji nekoliko odmaknjena od vasi Prilesje pri Plavah.

Cerkev Sv. Mihaela
Cerkev je bila zgrajena leta 1484. Sedanji glavni oltar je preprosto delo iz leta 1872.

Cerkev Sv. Volbenka
Cerkev je bila posvečena leta 1501, njena arhitektura pa sega v 14. stoletje.

Cerkev Sv. Vida
Prvotna cerkvica sv. Vida iz 17. stoletja je stala na griču izven vasi, kjer so še vedno vidni njeni ostanki.

Cerkev Sv. Mateja
Prvotna cerkev na tem mestu je bila zgrajena v 15. stoletju. V prvi svetovni vojni je bila porušena, zato so jo leta 1936 obnovili v prvotnem gotskem slogu.

Cerkev Sv. Janeza Krstnika
Plavljanska sakralna stavba naj bi bila zgrajena leta 1866. V prvi svetovni vojni je bila porušena, zato so jo v 20. stoletju obnovili.

Cerkev Sv. Martina
V vasi Avče je cerkev sv. Martina – poznogotska stavba s pravokotno, ravno ladjo in zvezdasto-rebrasto obokanim prezbiterijem s freskami iz okrog leta 1470.

Cerkev Sv. Gabrijela Nadangela
Cerkev je bila zgrajena leta 1751. Pod njo se na terasi razprostira pokopališče. V obokanem prezbiteriju je kamnit oltar z marmornatimi intarzijami iz 18. stoletja. V niši oltarja je podoba Oznanjenja, ob straneh pa sta kipa sv. Lucije.

Cerkev Sv. Ane
Cerkvica, ki stoji na današnjem pokopališču je bila prvič omenjena leta 1542. Glavni marmornati oltar iz l. 1723 je bil prenesen iz župnijske kanalske cerkve l. 1780. Krasijo ga kipi sv. Janeza Krstnika, sv. Kvirina, sv. Sebastjana in sv. Roka. Na sredini oltarja je baročna slika sv. Ane, ki poučuje hčerko Marijo.

Cerkev Sv. Pavla
Cerkev sv. Pavla se razprostira zahodno od vasi Ročinj na vzpetini z nadmorsko višino 403 m. Zgrajena je bila v gotskem ahitekturnem slogu v poznem srednjem veku, a je bila tekom časa večkrat obnovljena ali razširjena.

Cerkev Sv. Trojice
Gradnjo cerkve naj bi finančno podpiral sam cesar Franc Jožef. Ker v tistem času še ni bilo dobrih cest, so domačini strešnike sami prenesli iz Ročinja do Srednjega. Cerkev je bila dokončana in blagoslovljena leta 1872. Med 1. sv. vojno je bila porušena in nato spet obnovljena.

Cerkev Sv. Antona Padovanskega
Gradnja cerkve na griču blizu vasi se omenja že l. 1512.

Cerkev Sv. Andreja
Cerkev je bila zgrajena leta 1727 na istem mestu kot prejšnja iz 12. stoletja. Ob njej samostojno stoji zvonik z zvonovi, ki so jih vaščani vlili sami.

Cerkev Sv. Kvirina
Preprosta enoladijska cerkvica je bila zgrajena leta 1513, obnovljena pa v 20. stoletju. Posvečena je sv. Kvirinu, čigar kip stoji v niši oltarja, na stranskih delih pa sta še kipa sv. Terezike in sv. Antona Puščavnika.

Cerkev Sv. Gendrce
Današnja cerkev je nastala iz ruševin 1. svetovne vojne leta 1936. Oltar je bil pripeljan iz porušene cerkve sv. Marka v Vipavi. V njegovi osrednji niši se nahaja mavčni kip zavetnice, visok kakih 70 cm.

Cerkev Sv. Štefana
Cerkev, ob kateri je pokopališče, je bila zgrajena leta 1846 v baročnem stilu. Prenovljena je bila po 1. sv. vojni, zato se je od prvotne cerkve ohranil le glavni oltar ter oltar na epistelski strani.

Cerkev Sv. Jakoba
Cerkev je nastala v prvi polovici 14. stoletja. Po svojih arhitekturnih značilnostih spada med t.i. cerkvene stavbe »istrske skupine«, katerih glavna značilnost je, da oltarni prostor po obliki v zunanjščini stavbe ne pride do izraza. Oltar ima ob straneh dva stebra s korintskimi kapiteli, nad njim pa je okoli pol metra visok kamnit kip svetega Jakoba.

Cerkev Sv. Jurija
Sedanja župnijska cerkev iz 19. stoletja je bila zgrajena na istem mestu kot prvotna cerkev.

Cerkev Sv. Nikolaja
Cerkev je bila zgrajena v 15. stoletju. Zvon, ki je še zmeraj v cerkvi, nosi letnico 1463, ta naj bi bil prvi od mnogih zvonov, ki jih je imela.

Cerkev Sv. Kancijana
Cerkev Svetega Kancijana v Britofu v svoji notranjosti hrani enega redkih še ohranjenih trikrilnih gotskih oltarjev v Sloveniji, zlati baročni oltar ter freske iz 16. stoletja.

Votlina s kipom – »Lurd«
Votlino v Kanalu so uredili leta 1934 na pobudo gospe Ravnikove iz premožne kanalske družine, ki je na romanju v Lurd opazila neverjetno podobnost domače votline z lurško. Po vrnitvi z romanja se je povezala s tedanjim kanalskim župnikom in kupila kip Lurške Matere Božje, ki so ga postavili v votlino in ga še tisto leto blagoslovili. Med drugo svetovno vojno je votlina ostala nepoškodovana. Od leta 1958 v njej potekajo svete maše.